Metoda ekstrakcije resveratrola

Metoda ekstrakcije s topilom
Ekstrakcija s topilom je ena najpogosteje uporabljenih ekstrakcijskih metod doma in v tujini. Običajno uporabljene metode ekstrakcije s topilom vključujejo predvsem tri vrste: metodo perkolacije, metodo ekstrakcije in metodo refluksa. Običajno uporabljena topila za refluksno ekstrakcijo resveratrola vključujejo metanol, etanol, aceton, etil acetat itd. Med njimi je 60- do 90-odstotna vodna raztopina etanola najpogosteje uporabljena za refluksno ekstrakcijo resveratrola iz prvotne rastline. Druga topila se redko uporabljajo zaradi nizke učinkovitosti ali relativno visoke toksičnosti.
Encimska ekstrakcija
Resveratrol obstaja v številnih rastlinah v obliki resveratrol glikozidov, ki jih je mogoče encimsko hidrolizirati v resveratrol in nato ekstrahirati kot prosti resveratrol. S to metodo je mogoče doseči večje donose, zato so nekateri raziskovalci za ekstrakcijo resveratrola uporabili encimsko hidrolizo. Pri encimski ekstrakciji obstajajo trije viri encimov: uporaba encimov rastlinskega izvora, dodajanje zunanjih encimov in proizvodnja encimov z mikrobno inokulacijo.
Mikrovalovna ekstrakcija
Mikrovalovna ekstrakcija je metoda, pri kateri rastlinske celice absorbirajo mikrovalovno energijo v mikrovalovnem polju, kar povzroči hitro povišanje temperature, raztezanje in pretrganje, kar olajša ekstrakcijo učinkovin iz rastlin. Ta metoda se pogosto uporablja v laboratorijskih raziskavah.
Superkritična ekstrakcija ogljikovega dioksida
Superkritična ekstrakcija CO2 je postopek ekstrakcije ali ločevanja določenih komponent iz mešanice z uporabo tekočine CO2 v superkritičnem stanju kot topila. Za superkritični CO2 so značilne stabilne lastnosti, nestrupenost, ne onesnažuje okolja, močna prepustnost in topnost ter dobra prenosljivost in fluidnost.